Obožujem deževne dni, če le ne trajajo predolgo in ne povzročajo naravnih razdejanj. Danes sem v službi komaj čakala, da pobegnem domov in počnem svoje najljubše stvari. Avgust je bil zares lep in sončen, zato sem vsak dan izkoristila za vožnjo s kolesom na bližnje hribe. Vsaka pot je bila čudovita, srne in metulji na poti, mir in tišina, skoraj nikjer nikogar. Če kakšen dan nisem utegnila na sonce sem imela slabo vest, po tihem pa sem upala na kak deževen dan, da ostanem doma in berem, pišem, kajti v tem zares uživam.
Moja pisana druščina notebookov je to poletje bolj kot ne počivala v predalu, zdaj pa je že skrajni čas, da pride na plan in zabeleži kakšno novo pesem, kakšen nov prepis, citat … že kot otrok sem vedno nekaj pisala in prepisovala. V šoli so me vedno poklicali, kadar je bilo potrebno napisati kaj ličnega in kadar sem zbolela (k sreči sem zelo trdnega zdravja) je bilo najbolj grozno to, da bom mogla od nekoga fotokopirati zapiske. Ponavadi sem tiste fotokopije vedno prepisala po svoje v svoj zvezek. Ne pretiravam, če rečem, da sem imela zares lepo urejene zapiske in tako sem bila največja tarča za njihovo izposojanje.
Kljub temu, da precej uporabljam digitalne medije, celo spletni dnevnik sem začela pisati, pa moje pisane druščine nikoli ne bom v celoti zamenjala za digitalno. Najbrž tako kot s fotografijami. Skoraj nikoli ne gledam fotografij na računalniku, vedno znova pa jih občudujem v foto albumu in tako je tudi z mojo druščino, vedno znova jo prebiram.
Vsaka beležka služi svojemu namenu. V eno prepisujem najljubšo poezijo, v drugo pišem zanimive misli in citate, v tretjo prepisujem najljubše besede, odstavke, stavke, ki jih berem v knjigah, v četrto pišem razne ideje in iz časopisov lepim kar je zanimivega, da bom morda kdaj uporabila pri svojem ustvarjanju … in še in še se najde razlogov, da kupim kakšno novo. Kakor skodelice, so tudi notebooki moja strast. Iščem kakšnega z motivom kačjih pastirjev, pa ga še nisem zasledila. Upam, da mi pred koncem leta uspe. Do takrat pa imam še toliko pisanja … da brž šibam po zlato kavo in nadoknadim, kar sem poleti zapostavljala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar