sreda, 9. september 2009

V moški družbi

Najbolj zanimive stvari se zgodijo spontano. Prejšnji dan me je klical prijatelj, da naj si vzamem kakšno uro časa, da pride pome. Pripravil mi je presenečenje in se pripeljal z motorjem. Ponavadi se vedno peljeva z avtom, tokrat pa je s sabo prinesel čelado, jakno in ledvični pas, ker smo punce bolj občutljive (kako pozorno) in sva se odpeljala visoko v hrib, kjer sva občudovala razgled na okoliške kraje in hribe. Najini življenji sta popolnoma različni, imava povsem različne okuse glede glasbe, stila oblačenja in življenjskega sloga nasploh … a na nek neopisljiv način se super ujameva. In tako sem zvečer razmišljala kako pester krog prijateljev imam, v smislu njihove različnosti. Včasih sem imela željo praznovati rojstni dan z vsemi skupaj, pa sem si vedno premislila, ker so med sabo tako zelo različni, da sploh ne vem kako bi funkcionirali na kupu.
Tudi I. se včasih čudi kako mi je uspelo nabrati tako različen krog ljudi v svoje življenje. Nekoč sem nekje prebrala, da imamo ljudje, rojeni v nebesnem znamenju, ki mu pripadam, prijatelje, ki obstojajo v razponu od genija do plazilca.


Moja prijateljica me je ne dolgo nazaj vprašala zakaj imam poleg fanta vedno še moškega prijatelja. Ko takole premišljujem, sem prav zares imela vedno poleg fanta še vsaj enega prijatelja nasprotnega spola. Pravzaprav se tega nisem niti zavedala, kajti samoumevno je bilo, da je bil ta moški prijatelj prisoten.

Morda me privlači to, da ne klepetamo tja v en dan in ne travmiramo za vsako malenkost, poleg tega je vsako srečanje prepleteno s kakšno zanimivo dogodivščino. Po drugi strani pa … meje med prijateljstvom in ljubeznijo znajo biti krhke, zato je potrebno na začetku postaviti pravila, da se kasneje izognemo nesoglasjem. Biti iskren do sebe, do drugih in do odnosov, ki jih vzpostavljaš je ključnega pomena.
I. me že dobro pozna in ve, da se nikoli ne bom odrekla svojim moškim prijateljem. Vem, včasih je potrebno mnogo prilagajanj. Prelitih je bilo že mnogo solza in marsikatera noč je ostala neprespana, toda individualistka in samotarka kot sem, potrebujem ogromno zasebnosti. Zaenkrat je I. edini, ki mi kljub skupnemu bivanju pušča ogromno svobode in se zaveda, da me s kakršnimkoli omejevanjem le izgublja. In v vsakem odmiku v samoto, v vsaki prostosti po raziskovanju sem bolj njegova, četudi me včasih prevzema občutek, da nikoli ne bom povsem predana. Morda je to razlog, da sem vedno obdana s prijatelji nasprotnega spola – skriti strah, da bi predanost eni sami osebi zasužnjila mojo svobodo.

3 komentarji:

Pina pravi ...

Ja, meja med prijateljstvom in ljubeznijo zna biti krhka... včasih se človek prepozno zave, da jo je prestopil. Potem pa se nam, partnerjem, dogajajo takšne travmatične izkušnje, skozi kakršno potujem trenutno sama. Najtežje je ponovno zaupati in nikoli nisi povsem prepričan, če ne bi bilo boljše oditi po novi poti... na kateri pa te morda spet čaka isto...
In priznam, da sem malo firbčna, v katerem nebesnem znamenju si rojena. :)

Kačja pastirica pravi ...

Najtežje je ponovno zaupati. Četudi se trudiš, ostane sled strahu in previdnosti, najbrž za vedno. Je pa kot si rekla: nihče ne more zagotoviti, da bo na drugi poti drugače. Toda, če ničesar ne tvegaš še največ tvegaš.
Hja, vodnarka, ki ima za partnerja raka. Zato je na trenutke težko. Njegova pozornost, navezanost, čustvenost in moja svobodomiselnost, ki nehote deluje hladno in odmaknjeno.
Sliši se klišejsko, toda: potuj po poti, kamor te vodi srce.

Pina pravi ...

Si predstavljaš, kakšne boje doživljam jaz, ki sem rakica z vodnarjem v ascendentu! Malo heca mora bit... :)