Včasih se stvari, dogodki odvijajo z mero naključij, v katere verjamemo, da so naša usoda. Začelo se je z znamko.
Pošiljala sem rojstno dnevno voščilnico in če se le da, izberem kakšno posebno znamko. Na prvi pogled sem se zaljubila v znamko Mojce Fo, dve zaljubljeni miški. Čez nekaj dni ali tednov ali celo mesecev sva se z Žabico vozili domov iz službe, nakar je začela navdušeno pripovedovati o pravljičnem svetu Mojčinih ilustracij. Tako sva ugotovili, da imava obe radi njena dela in upali, da bodo nekoč krasila stene najinih domov.
Sokrat je razlagal, da naključij ni, da se vse stvari zgodijo z razlogom. Osebno mi je blizu razlaga, da naša življenja usmerjajo številni zakoni, med njimi tudi zakon privlačnosti, ki pravi, da je vsak človek živi magnet. Po tej razlagi naj bi v svoje življenje privabljali ljudi in situacije, ki so v harmoniji z našimi prevladujočimi mislimi. Podobno privlači podobno. Naše misli so oblika energije, ki se prenaša s hitrostjo, ki je določena z močjo naših misli.
2 komentarja:
Zanimivo, da nas Mojca na nek način povezuje. Naključje? ;)
Zase vem, da so določene osebe lani vstopile v moje življenje zato, ker bi sicer težko zmogla preživeti, kar se mi letos dogaja.
In ja, trdno verjamem v zakon privlačnosti. Velja tudi za misli. Kar misliš, to živiš. Sicer so pa Bachove Iluzije, v katerih piše o tem, knjiga, po kateri največkrat posežem...
Življenje nas preizkuša v prenekaterih pogledih, ljudje nam pomagajo na teh preizkušnjah. Vesela sem, da si spoznala take ljudi in upam, da bo tudi z njihovo pomočjo naslednje leto bolj prijazno, morda bo že jesen...
Ob priložnosti si izposodim knjigo.
Objavite komentar