ponedeljek, 21. september 2009

Škatla skrivnosti

Najboljši nasvet, ki sem ga kdajkoli dobila od svoje mame je bil ta, da vseh stvari, ki se mi v življenju zgodijo nisem dolžna povedati nikomur, če ne želim oz. je včasih bolje, da jih zadržim zase. Včasih s tem narediš celo uslugo drugim, da jih ne prizadeneš. Velikokrat se mi je zgodilo, da sem povedala kakšne stvari, ki so se mi zdele povsem neškodljive, drugi pa so jih razumeli povsem nasprotno. In tako sem z leti postala bolj previdna pri besedah, ki jih izrečem ter pri dejanjih, ki bi jih drugi razumeli drugače kot sama. A vso to spoznanje, kdaj je bolje biti tiho, pride z izkušnjami.

Lahko je obdržati misli zase, za katere ne želiš, da bi jih drugi vedeli, težko pa je s predmeti. Moja škatla skrivnosti, ki sem jo dobila od Žabice je postavljena na vidnem mestu v stanovanju. Notri imam shranjene stvari, ki sem jih dobila od ljudi, ki mi nekaj pomenijo, a jih ne morem imeti zunaj. To so razni predmeti, ki mi prikličejo preteklost in spomine, vsakič ko pokukam vanjo. Ne skrbi me, da bi jo kdo odprl. Pri vsem tem je ključnega pomena zaupanje v odnosu. Nikoli ne bom razumela kako lahko nekdo odpre tvojo pošto, brska po tvojem telefonu, odpira tvoje predale in te s tem nadzoruje. Spoštovanja do zasebnosti so me naučili starši. Nikoli nisem skrivala svojih dnevnikov pred njimi in še danes jih imam pospravljene pri njih v popolnem zaupanju, da bodo ostali zaprti.

Verjamem, da je v tem dvoumnem svetu težko popolnoma zaupati komu, toda navsezadnje je to edino upanje, ki vodi naše odnose. In ravno zaradi zaupanja, ki je tako zelo krhko moramo določene misli ter stvari obdržati le zase. Včasih zna biti prava umetnost – izluščiti misli, ki smejo potovati iz naše glave na plano ter obdržati zase tiste, ki bi lahko povzročile razdejanja. Zato imamo prijatelje, partnerje, škatle skrivnosti … da z njimi delimo delček sebe, a včasih je bolj pomembno in pametno prisluhniti le sebi, svojim čustvom, kajti s tem obvarujemo druge in postajamo manj naivni.
                                                       

                                                     

5 komentarjev:

Pina pravi ...

O, o zaupanju in skrivnostih bi ti lahko natresla marsikaj! Kako recimo nekdo za tvojim hrbtom ljubimka z drugo in upa, da ne boš o tem nikoli izvedela... Povej mi še kaj o takšnih skrivnostih, in kako spet zaupati takšnemu človeku... Sem pa nekoč, še ne tako dolgo tega, kakšne pol leta bo od tega, zaupala stoprocentno!
Moje dnevnike je bral moj bratec, mogoče tudi moji starši.
Želim si, da bi imela tvojo moč in ne bi trosila naokoli besed, ki niso potrebne. Se trudim, a je zelo težko.
Stokrat hvala za pisanje o zaupanju, mislim, da je prišlo ravno pravi čas. Zdaj si grem pa obrisat solze in razmislit o vsem skupaj.

Kačja pastirica pravi ...

Težko, najbrž je nemogoče popolnoma zaupati takšnemu človeku, ki te razočara globoko v dno duše. Obstajajo takšni, ki so naredili to napako in jo strašansko obžalujejo, pa jim nikoli ni dana možnost, da jo popravijo. Spet drugi pa počnejo te napake znova in znova ter jih nič ne izuči. Taki si ne zaslužijo tvojega odpuščanja, kaj šele tvojih solza in srca.
Vprašanje je kaj želiš ti? Bi rada spet zaupala tistemu, ki te je razočaral ali se bojiš, da ne boš zaupala nikomur več?
Vse te izkušnje nas delajo močnejše in manj naivne. Ne smeš pa pustiti, da te uničijo. Življenje je lepo kljub vsej njegovi žalosti in bolečinam. Je eno samo in kratko, zato si moraš dovoliti srečo!
Imam že knjigo doma in prebranih nekaj strani ...

Pina pravi ...

:) Spodbudne in prijazne besede, hvala zanje. Vsekakor se strinjam, da je življenje lepo in eno samo ter zato toliko bolj vredno.

Ti je knjiga všeč? Malo odštekana je, ampak sama v njej vedno najdem kaj, kar sem pozabila. Najljubše citate sem pa tako ali tako spomladi objavila na blogu...

Kačja pastirica pravi ...

Dva dni nazaj sem jo začela brati in mi je začetek bil zelo všeč. Včeraj zvečer sem jo želela nadaljevati in se nisem mogla skoncentrirat, ker sem bila še pod vplivom majhne prometne nesreče. Slovenka leta (znana pesnica) se je zaletela v moj avto! Me je očitno nezavedno precej pretreslo, čeprav ni bilo čisto nič hudega, tako da danes nadaljujem bolj zbrano.

Pina pravi ...

Samo da je vse v redu s tabo!