Sem krstna botra štirim otrokom, sedaj pa so me prosili že petič. Vem, da imam vso pravico odkloniti, toda mar lahko rečeš takšnemu povabilu ne? Vseeno se mi zdi, da ti s tem pripada neka čast, da te izberejo za botra svojih otrok. Pomeni, da ti starši zaupajo in verjamejo v tvojo dobroto.
A nekako se mi zdi, da nisem primerna za botro, kajti kljub temu da imam vse zakramente, ne verjamem v katoliško cerkev in njene vrednote. Zato imam kar malo slabo vest, ker sprejemam nase takšno odgovornost. Hecno je, da tudi svojega otroka ne nameravam krstiti in zato se mi zdi moje botrstvo neprimerno. Ker nisem zgled. Ni v načelu z mojimi stališči. Morda me tolaži edino to, da tudi starši otrok, katerim sem botra, niso neki verni fanatiki, a so krščeni bolj kot ne zaradi navade oz. tradicije. Zato sem pač sprejela še eno povabilo, upam le, da je to moje zadnje botrstvo. Če dobim še kakšno povabilo, bom primorana reči ne. Toliko otrok na vesti ... ni kar tako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar