Doma v rutini. Konec uživancije na morju, konec velikih potepanj ... in prav je tako, kajti včasih me tempo ubija in priznam, sem zapečkarica in rada imam rutino, ustaljen red. Tako so na vrsto spet prišla potepanja po mestu, ogledi razstav v našem umetnostnem mestu in pitje kave ter grenčic na grajskem vrtu.
Že od nekdaj sem imela rada pelinkovec. Ali ga maraš ali pa ne. In ker sem bila oblečena povsem poletno, hladen vetrič pa ni prizanašal, je bilo potrebno spiti enega kratkega ;) in po zares dolgem času mi je pelinkovec malo zavrel kri po žilah. Pelinkovec je bil nekako vedno rezerviran za nekega davnega prijatelja, s katerim sva sedaj izgubila stike. Ko se je odselil sva se še nekajkrat videla, sedaj pa je minilo že dolgo časa ... in ker on ni bil kofetkar, tudi sama nisem naročala kave. Kaj ni tako, da so vsi ljudje s katerimi hodiš naokoli po lokalih nekako šifrirani tudi po tem kaj pijejo? Z nekom grem izključno res na kavo, z nekom skoraj vedno na cocktail, spet z drugim na pivo in spet s tretjim na kratkega. In tako sva se s tem "pelinkovim" prijateljem vedno spogledala, ko sva se usedla za mizo in rekla: "a čva enga pelinkovca?" "pa dejva" Luštni so bili ti časi ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar