petek, 21. september 2012

Družina

Brez dvoma sem družinski človek, pravzaprav zelo zelo družinski človek. Najbolje se počutim v krogu svojih bližnjih. Včasih kar ne morem verjeti, da sem si ustvarila že svojo družino, ker se še vedno počutim kot otrok.
 
Da je povezanost med družino še kako pomembna, pa sem občutila v teh dneh, ko sva bili z dojenčico sami 10 dni. I.je moral na službeno pot in tako sva bili sami. Nama je minilo hitro, ker je vedno akcija in se nimaš časa niti usesti, šele ob večerih, ko je spala sem imela čas razmišljati ... razmišljati o tem kako naporno je samohranilkam, kako lepo je, če lahko z boljšo polovico deliš vse te magične trenutke, da skupaj opazuješ dete kako raste in napreduje in se skupaj čudiš vsem trenutkom in kako lepo je, da tudi I.zna ceniti vse to ter se čuditi. Ogromno moškim in tudi ženskam se razvoj njihovih otrok zdi samoumeven, midva pa se ji kar ne moreva načuditi. In to nas še bolj povezuje. Ljubezen, toplina, ogromno cartanja ... in tega nikoli ni preveč. Mnogi menijo, da preveč ljubezni škodi, jaz pa pravim, da je nikoli ni preveč in želim, da najin otrok odrašča v hiši polni ljubezni, ne pa v hiši hladu in strahu pred tem, da bi ga z ljubeznijo lahko razvadili.
 
Bil je čustven trenutek - punčka je že spančkala in I.jo je zagledal po 10 dneh. Imel je solze v očeh in tudi sama sem dobila rosne oči. S tem mi je dal vedeti kako zelo naju je pogrešal ter kako zelo naju ima rad. In kako lahko človek ob tem ostane hladen? Ne more, ne, če imaš tako ljubečega partnerja. Srečna sem, da smo ponovno skupaj. Ob miš mašu sva se pogovarjala kako je bilo včasih hudo očetom, ko so služili vojsko in niso videli svojih otrok ter žena toliko časa, ali pa vsi tisti, ki so službeno odsotni ... kaj pa vem, se lahko kdaj na to navadiš? Jaz mislim, da ne, če si globoko v sebi družinski človek. In tudi I. je priznal, ko sva bila sama, že nekako zdržiš, sedaj ko naju povezuje tudi punčka, pa je to težko. Sploh v teh mesecih, ko razvoj dojenčkov napreduje najbolj hitro.
Metuljčki so krasen spomin, darilo na to, da smo bili ločeni toliko dni - a v dobrem smislu - ker smo ponovno skupaj v še večjem prepričanju kako lepo nam je skupaj.
 

 

Ni komentarjev: