Bila je mrzla, zares zelo mrzla zima. Z Ž in skupno kolegico smo obiskali koncert skupine Sedef. Sevdalink nikoli nisem poslušala, toda njihov način izvedbe mi požene mravljince.
Sevdalinka je ljubezenska pesem in predstavlja edinstven narodno glasbeni izraz v BIH. Njen izvor ni povsem pojasnjen. Nastala naj bi med turškim osvajanjem srednjeveške Bosne, ko so se tvorila prva mestna naselja. S tem se je oblikoval tudi drugačen način življenja kakor so ga bili navajeni na vasi. Hiše v mestu so imele svojo zasebnost, velika okna in vrtovi pa so nudili priložnosti za opevanje, dvorjenje (»ašikovanje).
Srce sevdalinke je čustvo ljubezni v vseh možnih odtenkih: tiho, nežno, melanholično, hrepenenjsko, srečno, vznemirljivo, trpeče, strastno … nad vsem tem pa je v središču tragična in boleča ljubezen, ki postane navdih za najplemenitejša čustva.
V pesmih junaki koprnijo po objemu objekta njihove želje, kateremu so zavezani z vso dušo.
Kar je zanimivo in se je ohranilo od njenega izvora je njena intimnost. To ni pesem za množice. S svojo intimnostjo te pritegne v magičnost, le ta te popelje v svet domišljije in odnese vsakdanje skrbi v sanjarjenja o željah, tistih melanholičnih, prepovedanih, hrepenečih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar