Besede so vir nesporazumov.
Včasih pišem, da ne pozabim. Ker ne želim pozabiti.
Nekaj dni nazaj sva z Ž. imela nesporazum. Pravzaprav sem jaz narobe prebrala oz. razumela nekaj, kar je napisal. Name ta nesporazum niti ni toliko vplival in sem se hitro opravičila, če sem površno prebrala. Očitno pa je njega zelo razjezilo, da sem tako površna in plitka. Ni mu bilo všeč, da dvomim v iskrenost njegovega prijateljstva in mi je jasno izrazil, da ne mara ta del mene.
Vem, da sem karakterno nekoliko bolj hladna in postanem še bolj, če vem da sem nekoga prizadela. Opravičim se enkrat in hitro ter mislim, da bo vse pozabljeno. Očitno pa nekateri ljudje potrebjejo več kot le opravičilo, npr. vzpodbudno besedo, dotik ...
Tudi I. mi večkrat da vedeti, da znam biti hladna. Vedno imam občutek, da ljudje od mene pričakujejo več kot lahko dam. Toda ne znam, ne zmorem. Utruja me, kadar zahtevajo oz. želijo od mene nekaj, kar nimam. Še več ljubezni, še več prijateljstva ... vsak ima svoje meje koliko lahko da.
Težko je ugoditi vsem ljudem na svetu. Življenje je prekratko, da bi to lahko storili. A najbrž, če se trudiš in jih osrečiš vsaj nekaj, se ti to nekoč povrne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar