Življenje v dvoje

Za življenje v dvoje je potrebno več kot le ljubezen. Mnogo parov deluje povsem zadovoljnih, dokler ne začnejo skupaj živeti. Z I. sva preživljala prva leta samo podaljšane vikende skupaj. Življenja v dvoje sva se oba neznansko veselila. Sedaj živiva skupaj skorajda 2 leti in uživava v skupnem bivanju.

Ko še nisem imela I., sem precej časa namenjala iskanju pomena prave ljubezni. No, pomen ljubezni mi še danes ni povsem jasen, a nekatera vprašanja so le odgovorjena. Kot npr. ali je prava ljubezen naval strasti, mravljincev in neustavljivih čustev, ki preplavljajo tvoje telo, da ne moreš normalno dihati ali je prava ljubezen umirjena harmonija z nekom, ki ti vrača toliko kot si pripravljen sebe odkriti njemu?

Moja gardedama me je pomirjala z odgovori, da je moje doživljanje povsem nekaj normalnega. Namreč, takrat sem bila v harmoniji z nekom, ob nekom drugem pa mi je zastajal dih ter se tresla glas in telo. Da se v realnem svetu strast mora nekam umakniti, sicer nikoli ne veš kakšna so resnična čustva do te osebe. In da štejejo vsakdanje stvari, kako se ta oseba obnaša v povsem normalnih življenjskih situacijah. In da moraš paziti v svojih dejanjih, da ne prizadeneš druge, kajti misli so eno in samo tvoje, dejanja pa morajo biti bolj premišljena.

Zares se je izkazalo, da z osebo, do katere sem čutila neopisljivo strast, v vsakdanjih opravilih sploh nisem mogla funkcionirati.

Vsak izmed nas kdaj ustvarja sezname prednosti in slabosti. Zadnjič sem razmišljala o tem katere dobre lastnosti me pri I. privlačijo:
+ vožnja z avtomobilom mu nikoli ni problem; peljal bi me na konec sveta, če bi želela. Težko bi živela z nekom, ki ne bi maral voziti.

+ vsako jutro se stisne k meni in se pocrklja

+ vsak večer me boža po laseh

+ njegov magični dotik (ko gleda film me lahko brez premora uro in pol boža po laseh)

+ straniščna školjka je vedno spuščena (motilo bi me obratno)

+ rad kuha (glede na to, da sama ne maram)

+ vedno je pripravljen na pogovor in mi svetuje

+ ne pusti mi nositi težkih vrečk (on se muči, jaz pa nesem le wc papir – mi je sicer malo nerodno, ampak ne pusti, da bi si kvarila hrbtenico)

+ vedno hodi na zunanji strani pločnika, da me ne bi kdo povozil

+ je pravi kavalir

+ je vljuden in prijazen

+ namenja mi komplimente

+ rad me ima

Njegova pomanjkljivost je muhasto razpoloženje, tipičen rak. V enem trenutku je sladek in super, že najmanjša stvar pa ga lahko iztiri in postane tečen ter nevzdržen.

Zdi se mi, da ko si starejši težko menjaš navade, še težje pa se jim prilagajaš. Navidezno nepomembne stvari (kako si nekdo umiva zobe, kako se vede v restavraciji, kako hodi na wc …) so še kako pomembne za sobivanje. Odnosi nikoli niso idealni, tudi sama še vedno ne vem kaj si od ljubezni želim, a to, kar imam trenutno, me pomirja in sem s tem zadovoljna.