Ko se govori o obdarovanju, se vedno spomnim na antropološko
predavanje o pravilih darovanja. Predvsem o njegovi recipročnosti.
Kdaj se prenehati z nekom obdarovati? Nekdo mora
prekiniti verigo obdarovanja in priznam, da je zame ta korak zelo težak. Se
spomnite vprašanj tipa: si raje zapuščen ali raje zapustiš? Zase vedno trdim,
da je »lažje« biti zapuščen kot zapustiti. In tako je tudi z obdarovanjem.
Hočeš nočeš, ko si ustvariš družino začneš živeti drugačno
življenje. Včasih to pomeni, da narediš prioritetno listo ljudi, s katerimi se
želiš družiti, saj enostavno nimaš veš časa posedati na kavi in klepetati z
vsemi znanci. Sama sicer nikoli nisem imela liste ljudi, s katerimi bi se
sestajala, temveč le ozek krog prijateljev, s katerimi pa sem ohranila stike
tudi po rojstvu otroka. Navsezadnje to pomeni, da je prijateljstvo pravo,
močno, trdno.
Zelo me je prizadelo, da mi oseba, za katero sem bila vedno
prepričana, da sva prijatelja, ni niti čestitala ob rojstvu otroka – celo tako
daleč je šlo, da je prekinila vse stike (ne rojstnodnevne voščilnice, ne
novoletne voščilnice…). Sprva sem se še trudila vzpostaviti stik za srečanje, a
vedno neplodno. Sedaj sem tudi sama odnehala. Pa sem že držala v rokah
rojstnodnevno voščilnico za to osebo … da bi dokazala, da sem drugačna, ampak
sem jo vrnila na polico. Ker je enkrat potrebno prenehati – če komunikacija
poteka le v eni smeri.
Ne strinjam se, da je treba živeti le zase, za trenutek. Ker
je to egoistično. In na svetu smo med drugim tudi za to, da smo odgovorni, ne
le sebi, temveč tudi drugim. Ne moreš početi le to, kar ti trenutno ugaja kot
tudi ne moreš biti le v družbi, v kateri ti je fajn. Ker si se v nekem trenutku
svojega življenja zapletel s to osebo, stkal vezi in ustvaril pravilnik
obdarovanja. Ne moreš kar izginiti brez da bi pojasnil zakaj ali vsaj omenil
zakaj. Vse bi razumela (četudi najbolj banalne razloge), le tega ne, da gre mimo mene kot da sem zrak, čeprav sem s to osebo delila najintimnejše
zgodbe.
Kako pa odreagirati v
primeru, da se nekdo niti ne zahvali za poslano darilo? Saj ne pričakujem
klanjanja, a vseeno se mi zdi, da neka osnovna pravila lepega vedenja še danes
veljajo, kot npr. zahvala, če ti nekdo nekaj podari.
Očitno bom morala moj že tako ozek krog prijateljev še
zožati. Na koncu ugotoviš, da ostane le eden ali dva, ki sta vredna tvojega
zaupanja, še bolj pa spoznaš, da je edino družina tista, ki te vedno povezuje.
In zato sem neskončno vesela, da sem imela možnost ustvariti svojo – kajti le
moja srčka me napolnjujeta vsak dan z veseljem – nič drugega ni več pomembno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar