Vesolje ima načrt

Vesolje ima že vnaprej začrtano pot, za vsakega od nas. In vedno je prav, četudi se zdi v nekem trenutku grozno, neprijazno. In kadar čutimo, da še ni povsem dobro, pomeni, da zgodba še ni zaključena. A nekoč bo.

 

V naša življenja vstopajo ljudje, z nekaterimi ostanemo povezani vse življenje, z nekaterimi le za obdobje. In potem gredo, nikoli jih ne vidimo več. Včasih se zgodi to povsem spontano, včasih pa moramo zavestno prekiniti stike - kajti mnogokrat ne moremo ostati povezani, če dva svetova živita na povsem drugačni valovni dolžini. Kadar ni skupnih občutkov, skupnih doživetij, zgolj in le spomini, je bolje, da vsak svet živi le zase. Spomini so krasni, a ti še nikogar niso osrečili.

In ko se odločiš, da potegneš črto v svojem življenju se vesolje že odloči pred teboj. Namenilo ti je vse pogoje, da uresničiš svoj načrt. In ja - je osvobajajoče - rešiti se čustvenih bremen, za katera sprva sploh nisi vedel, da to so. Šele ko jih ni, se zaveš da so bila pretežka.

In lahko svobodno zakorakaš naprej, v novo zapadli sneg ter v novo obdobje življenja, ki ti ga vesolje namenja.