Že dolgo časa se nisem počutila otožne, melanholične, včeraj pa je bil tak dan. Morda bi pomagale snežinke, tako pa je ta turobna, meglena sivina stanje še poslabšala. Brez prave volje sem se presedala iz enega konca na drugega, ni se mi dalo govoriti, morala bi na obisk k nečakom, da bi odpirali darila (k sreči niso bili seznanjeni s tem), tako da sem odpovedala obisk in se najavila nek drugi dan.
Nekako sem se prisilila k branju knjige, ki jo imam že vrsto let na knjižni polici in jo berem po obrokih, a me tudi včeraj ni prepričala, dokler ... me ni neka povsem banalna stvar spravila v dobro voljo. Med branjem je kar naenkrat iz knjige ušla štiriperesna deteljica, za katero sem že pozabila, da sem jo sploh imela oz. da sem jo spravila med liste.
Kako malo je potrebno, da človeka osrečiš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar