Angelska sporočilca

Ob novem letu smo imeli družinsko navado, da je sestra pripravila angelska sporočilca z različnimi misli. Ideja mi je prirasla k srcu in letos tradicijo nadaljujem jaz, saj sem prepričana, da sestra tokrat ne bo imela angelskih sporočil. Leto 2011 je namreč prineslo ogromno sprememb, mnogo stvari se je zgodilo, ki bodo za vedno spremenila moje življenje.

Če pojdem povsem na začetek in naredim povzetek leta, bi rekla, da se je 2011 začelo precej razburkano. Z I. sva preživela najmučnejše obdobje najine zveze, po moji krivdi. Potreben je bil čas za celjenje, ki sva ga prebrodila in še bolj utrdila najino zvezo. Ne vem zakaj nas življenje tako preizkuša in ranimo vedno tiste, ki jih najbolj ljubimo. Včasih iz tega boja postanemo modrejši, zrelejši, včasih pa mnogo izgubimo. K sreči je moj boj premagal vse hudo in z I. sva povezana bolj kot kdajkoli prej. Spoznaš, da je življenje ranljivo in se v hipu lahko spremeni. Brez dvoma začneš ceniti tiste stvari in ljudi, ki ti dejansko osmišljajo svet. Ni več prostora za naključja, za puhle odnose in največkrat takrat spoznaš kdo so tvoji prijatelji.

Burno je bilo tudi na področju I. službe. Po dolgem iskanju je dobil delo in voljo. Ker imava službi zelo blizu drug drugega sva hodila skupaj in tudi te vezi te družijo. Poljubček ob odhodu, poljubček ob snidenju. In tako je kmalu nastalo dete. Še mesec in pol nazaj nisva vedela kam naju bo pot sploh vodila - ali narazen ali skupaj, a sem spoznala, da imava v sebi toliko ljubezni drug do drugega, da ni moglo biti drugače kot da ostaneva skupaj. In dete ni bilo rezultat nekega poizkusa utrjevanja zveze, temveč plod tiste najbolj globoke, iskrene povezanosti in ljubezni. Vem, da I. mnogokrat pri sebi premleva kako bi bilo, če bi se takrat drugače odločila ... mesec dni nazaj mi je zaupal, da si ne zna predstavljati življenja brez mene in sedaj brez najinega otročička. Tudi jaz ne.

Tako je leto minevalo v pričakovanju otročička, preživljala sva mnogo časa na morju in trosila še več ljubezni najinemu otročičku v trebuhu. Zgledalo je, da se bo leto izteklo mirno in bom rekla le: slab začetek, dober konec, pa ni bilo tako. Kot sem pravila že v prejšnjih zapisih, me je prizadela oseba, od katere to nisem pričakovala, in sicer moja sestra. Začela se je ukvarjati s produkti, ki so popolnoma spremenili njeno mišljenje in posledično tudi naše odnose. Seveda smo po njenem prepričanju vsi neprosvetljeni, ker razmišljamo drugače. Moti me ideja nasilnega prepričevanja. Vsak ima svoje mnenje, nikar ne vsiljuj za vsako ceno svojega prepričanja, ker boš na ta način izgubil prijatelje. In tako se je tudi zgodilo. Kljub temu, da je moja sestra, je v svojem življenju ne potrebujem. Nikoli nisva bili najboljši prijateljici, a vseeno sva se obiskovali, si mnogo stvari povedali, sedaj pa sva se popolnoma odtujili. Kadar se slišiva ugotavljam, da si nimava kaj povedati. Želim si, da ne bi bilo tako, a preko tega včasih ne gre. Kot sem omenila že prej: iz nekaterih bojev izstopiš modrejši in se naučiš vrednosti življenja ter odnosov, nekateri boji pa zahtevajo izgube - takšne, ki so dokončne. In z ljudmi, ki nenehno očitajo in zavidajo to kar imaš ne morem biti prijateljica, četudi je moja kri.

Tako nekako sem sklenila leto 2011. Naslednje leto bo vsekakor posebno zame, upam, da si utrnem trenutke za blog in objavim kakšen zapis. Obljubim, da se zapisi ne bodo vrteli okoli deteta, čeprav se zavedam, da bo težko, kajti to bo sedaj moj smisel bivanja. Upam, da najdem tudi kaj časa za ustvarjanje, vsekakor pa bo več zapisov na temo narave - če se bo le dalo, bomo mnogo časa preživeli na zraku.

Vse dobro, ljubeznivo v 2012!

Ptički - voščila

V teh dneh je nastalo še nekaj novoletnih voščilnic, ki bodo na vrsto prišle šele drugo leto, kajti letos sem že pisala vsem. Izbrala sem ptičke, izrezljala različne velikosti in kombinirala s temperami. Enostavno, a všečno. Naslednje leto ne vem koliko bom imela časa z ustvarjanjem, zato sem se lotila ustvarjanja še letos, kajti tako najraje preživljam proste dneve. V meglenih dnevih, s skodelico čaja ali kave in kaosom na mizi ...

Otožnost

Že dolgo časa se nisem počutila otožne, melanholične, včeraj pa je bil tak dan. Morda bi pomagale snežinke, tako pa je ta turobna, meglena sivina stanje še poslabšala. Brez prave volje sem se presedala iz enega konca na drugega, ni se mi dalo govoriti, morala bi na obisk k nečakom, da bi odpirali darila (k sreči niso bili seznanjeni s tem), tako da sem odpovedala obisk in se najavila nek drugi dan.

Nekako sem se prisilila k branju knjige, ki jo imam že vrsto let na knjižni polici in jo berem po obrokih, a me tudi včeraj ni prepričala, dokler ... me ni neka povsem banalna stvar spravila v dobro voljo. Med branjem je kar naenkrat iz knjige ušla štiriperesna deteljica, za katero sem že pozabila, da sem jo sploh imela oz. da sem jo spravila med liste.

Kako malo je potrebno, da človeka osrečiš.

Darilca

Ta teden sem po pošti prejela že toliko darilc, da me novi poštar že imensko pozna in me ustavi že pred blokom, ko grem na sprehod za izročitev paketov. Kljub elektronskim medijem, klepetom v živo pa je še vedno nek poseben čar, ko v nabiralniku prejmeš pismo, voščilo ali paket. Tega občutka vznemirjenosti, veselja nikoli ne bodo mogle nadomestiti druge oblike pošte.

Žabica mi je poslala tako luštne stvari, da bi jih kar občudoval in občudoval ... rada imam vonj po sivki, rada imam motive dreves in ptičkov, medvedek pa bo vsekakor najljubša igrača nama z detetom.

V prazničnih časih mnogokrat razmišljam o ljudeh v mojem življenju. Upam, da sreča potraja, ker je okoli mene toliko ljubečih ljudi, ki navdihujejo moj vsakdan.

Obisk

Decembrski čas je med drugim tudi čas za obisk prijateljev, za spomine na tiste, ki jih dlje časa nisi videl ali pa jih morda nikoli več ne boš. Zato je to obenem čas veselja in grenkobe.

Obiskali sta me dve sodelavki, za kateri lahko rečem, da smo se tekom let precej zbližale, postale prijateljice. Na delovnem mestu je danes težko najti ljudi, ki bi jim lahko zaupal. Vsi gledajo na svoje koristi, da nisi bolj konkurenčen od njih ali da ne poseduješ več znanja ali privilegijev ... močno je občutiti zavist.

Zato sem vesela, da se nas tri te lastnosti niso dotaknile in se tako dobro razumemo. Zelo lepo ju je bilo videti in k sreči sodim med tiste ljudi, ki jim december pomeni čas veselja, ne grenkobe.

Babuškin nakit

Ob brskanju kreativnih blogov sem našla blog Tete Bine in se navdušila nad njenimi izdelki. Ker sem največja ljubiteljica matrjošk je sledil obvezen nakup ogrlice ter prstana v podobi babuške. Lepo je biti doma in čakati poštarja, da pozvoni s paketom v roki :)

Božično pecivo

Moje dete še varno čaka v trebuhu, zato imam čas ustvarjati, peči ... uživam na porodniškem dopustu, ni mi dolgčas in predvsem se posvečam sebi. Ker se bo od rojstva dalje moje življenje vrtelo okoli deteta in si to tudi želim, si zdaj privoščim razvajanje - to pomeni, da ne prebiram knjig o vzgoji, ker vem, da bom iskala nasvete in ukrepe takrat ko jih bom potrebovala - morda bo mnogokrat prepozno, a sedaj se še lahko posvečam sebi in si raje ogledam kakšen dober film, odkrijem kakšen nov - kreativen blog, preizkušam nove recepte - vse to brez slabe vesti. Mnoge moje prijateljice so se mrzlično pripravljale na porod, prebirale knjige in članke o tem kako dojiti ... saj ne rečem - tudi sama sem se malo pripravila in prebrala, a stvari gredo vedno po svoje. Porod ni tak, kot si si ga zamišljal, tudi dojenje ne poteka tako kot piše v knjigi ... manj kompliciraš, boljše je. Kot vso nosečnost, sem tudi v zadnjih dnevih izredno pomirjena, brez nekih pričakovanj in menim, da je tako najboljše. 

Božična peka se je tako zaključila s tremi vrstami piškotov in ptičjo dekoracijo. Manjka le še smrečica, ki bo zasijala na božični večer.

Retro slog

Navdušujem se nad retro stilom. Sama ga ne prakticiram, ker bi morala zamenjati celoten osebnostni slog, to pa je povezano z denarjem. Morda postopoma. Starejša sem, bolj mi postaja všeč. Všeč so mi zaobljene linije in preplet sodobnega/preteklega. Krogi, ovali in pike me fascinirajo.

V trgovini sem videla luštne pikčaste oblekice, a ker še ne vem spola svojega otročička sem se morala upreti. Če bo punčka, ji ne uidejo pike. Sedaj imam le izposojene oblekice, med njimi je tudi luštna pikasta majica. Upam, da mi v prihodnosti ne bo zamerila, da sem jo prepogosto oblačila v pike. Če pa bo fant, pa bomo našli nekaj kvadratnega :)

Petelin

Živim v blokovskem naselju, a kljub temu me velikokrat prebudi petelinovo kikirikanje. To se mi zdi ljubko, kajti navda me občutek, da tudi v blokovskem naselju, le čez cesto, lahko takoj pobegnemo v gozd ali na kmetijo ali na travnik.

Všeč mi je simbolika petelina, ki s svojim kikirikanjem oznanja prihod jutra, sončni vzhod in odganja duhove noči. V mitologiji velja za vročekrvnega ljubimca in ga povezujemo z ljubezenskim poželenjem ter plodnostjo. V antiki je boga Aresa proti jutru s svojim petjem opozarjal naj se poslovi od ljubimke Afrodite, če noče, da ga zaloti njen mož Hefajst. Ta motiv je preživel tudi danes in mnogokrat ga najdemo v ljudskem pesništvu.

V krščanstvu petelinov klic primerjamo s pozivom k prvi molitvi, zato ga velikokrat najdemo na cerkvenih zvonovih. Prav tako ga povezujemo s simbolom razumnosti, skrbnosti, saj budno pazi svoje kokoši, išče hrano in z glasnimi klici kliče svojo jato, ko jo najde. Zaradi tega ga primerjamo z delom pridigarjev in duhovnikov, ki v svetih spisih iščejo hrano za duše vernikov.

V svojem domu z izjemo občasnega jutranjega kikirikanja posedujem le en primerek z motivom petelina - modne uhančke - morda bom sedaj, ko poznam njegov pomen bolj pozorna ob kupovanju kakšnih ličnih kosov.

Leopardovi vzorci

Zadnja leta obožujem leopardove vzorce. Imam le nekaj kosov oblačil tega vzorca, kajti zdi se mi, da le-ti pridejo zares do izraza. Če bi jih imela preveč, bi se vse skupaj sprevrglo v kič. Prejšnji dan sem v modni trgovini odkrila luštne uhančke v obliki srčka z leopardovim vzorcem, ki na ušesih izgledajo izjemno lepo. Če si oblečen v nekaj črnega izpadejo uhančki ekstravaganto.

Igrače

Nisem ljubiteljica plišastih igrač, toda v Ikei najdeš takšne, ki ti kljub temu zlezejo pod kožo. Še posebej tale turkizni kuža. V teh dnevih, ko se je naenkrat vse obrnilo na glavo in smo morali aktivno iskati vse potrebno za dojenčka, so mi ob strani stali pravi prijatelji. Vsi so se angažirali ter mi priskočili na pomoč, za kar jim bom večno hvaležna. Moja najboljša prijateljica, s katero se poznava že iz vrtca je mojemu dojenčku prinesla slončka in kužka, ki sta že postala navezana drug na drugega. Ni lepšega kot videti takšno ljubezen :)

Pravljice za lahko noč

Kot bodoča mamica si obljubljam, da bo moj otrok večere preživljal ob pravljicah. Branih, govorjenih, izmišljenih, ljudskih ... tudi odrasli bi morali večkrat poseči po njih. Vsa bit življenja se skriva v njihovih besedah in pogostokrat iščemo odgovore na resna življenjska vprašanja drugje. So bogate zakladnice idej, duhovitosti, ukan, ki nam odraslim mnogokrat primanjkujejo.

Radodarni svetnik

Sveti Nikolaj je prišel tudi k nam v dom in obdaril pridne s suhim sadjem, piškotnimi zvezdicami in parklji, ki jih bomo pojedli, da nam ne bodo mogli več nagajati. Obožujem praznike in z njimi povezano tradicijo, vonj po sladkem, ki se razlega po stanovanju ... v trgovini imajo ogromno stvari za kupit, a še vedno je najbolj pristen domač trud. Ni poanta v tem, da nekaj od sebe daš, temveč ljubezen, ki si jo vnesel v to, priprave, gnetenje testa, zavijanje v vrečke ... in hvaležen pogled v očeh tistih, ki so prejeli darilca.

Mistična mačka

Sem totemska žival in spodbujam zdravo radovednost, trdoživost.

Imam devet življenj, znana sem po neodvisnosti, premetenosti,

nepredvidljivosti in zmožnosti zdravilstva.

Šamani verjamejo, da moja energija lajša gibanje po temnih blodnjakih

uma in čustev.

Kot totemska zdravilka pomagam predreti temo podzavestnih fobij,

hkrati pa jih povezati s čarovnijami in misticizmom.

Nosi me s seboj v srcu in pomagala ti bom razodeti

skrivnosti ter razvijati čarne sposobnosti.

Še ena izmed idej za novoletna darila ...

Veseli december

December in praznovanja so tu, čeprav nimam občutka zaradi toplega vremena. Danes sem uradno nastopila tudi porodniški dopust in že se je začela rahla mrzlica gnezdenja, pripravljanja na prihod dojenčka. Prejšnji teden je bil najbolj stresen teden v moji nosečnosti, kajti doživela sem nepričakovano razočaranje od osebe, za katero nisem pričakovala. Na izposojo naj bi od nje dobila cunjice, voziček, lupinico, posteljico in te stvari je zame varčevala več let ... tako pa sem prejšnji teden ostala brez vsega. Šlo je za popolnoma sebično in nepremišljeno odločitev, sprijeno idejo, za katero ji je bilo kasneje žal in se je opravičila, a vmes je bilo storjene toliko škode, ki se ne da popraviti.  Nosečniški hormoni delujejo drugače in vse to me je izredno prizadelo, k sreči niti nisem imela toliko časa o tem razmišljat in objokovat, kajti potrebno je bilo stopiti v akcijo, poklicati vse, ki jih poznam, če so mi pripravljeni pomagati, dva dni sem hodila naokoli, da sem kupila voziček in nekaj osnovnih cunjic, je pa zame že izredno naporno, kajti ovira me trebuh in postanem po nekaj urah hoje v trgovinah izmučena. Zamerim predvsem to, da je to storila v zadnjem mesecu, ko bi morala brezskrbno uživati. A nič za to, vse bomo uredili, moj otročiček bo imel vse potrebno, predvsem pa ljubezen, toplino in varnost - tri lastnosti, ki jih ta oseba nima, zagotovo po njih hrepeni in si jih želi. Usmerjena je materialistično, pravo nasprotje meni in četudi mi odvzame fizične stvari, mi nikoli ne bo mogla odvzeti ljubezni in tiste dušne topline, ki je od tega trenutka do mojega otročička še globlja.

V nesreči spoznaš prijatelje in morda je bil to tudi opomin, da so na moji strani še vedno isti ljudje kot vsa leta, pripavljeni pomagati in zato resnični prijatelji.

Tudi mavrica je posijala po vseh teh trenutkih in čas je bil za praznovanje ter druženje ob Activitiju, čas za veseli december z ljudmi, ki jih imam rada.