Ne spomnim se kdaj bi bil november tako zelo meglen, vsaj v kotlini, kjer se zadržujem večino časa. Morda se komu zdim čudna, a sploh ne pogrešam sonca. Tako imam izgovor, da sem zapečkarsko doma na toplem, kjer sem najraje in kuham instant kavo ter melisin čaj.
Sicer pa je november v znamenju mnogih praznovanj, družinskih in prijateljskih. Prav tako sva z I. začela obiskovati tečaj za starše in vse bolj se približuje predviden datum. V tem obdobju sem neverjetno pomirjena in všeč mi je obiskovati predavanja ter se v mislih poigravati z idejami kako bo z dojenčkom.
Eno izmed predavanj, ki smo ga imeli je bilo na temo komunikacije med partnerjema. Mnogim v skupini je bilo odveč tam sedeti, meni pa je bilo všeč. Že dolgo nisem bila na takšnem predavanju, pa čeprav sem že vse to slišala. Pripravi te do tega, da ponovno obudiš možgančke, se sprašuješ o določenih stvareh in se opomniš, da partner ni samoumevno ob tebi.
Mnogokrat poudarjajo, da je potrebno priti v stik s seboj oz. najti notranji mir, če želimo v odnosu z drugimi, bodisi s partnerjem bodisi z otrokom, biti v sozvočju. Mnogi imajo to za larifari, toda sama resnično verjamem v to. Ko sem pomirjena v sebi in srečna, da imam okoli sebe ljubeče ljudi, ki jim zaupam, takrat izžarevam povsem drugačno energijo. Ne morem vedeti kaj bo v prihodnosti, toda ves nosečniški čas doživljam kot izjemno izkušnjo. Vse se mi zdi mogoče, energijo imam na višku, četudi sem že okorna in ne morem hoditi vsepovsod naokoli, vsaka dojenčkova brca me izredno razveseli, pa naj bo to zjutraj, ponoči ko me z njo zbudi ... vse to me navdaja z neverjetnim optimizmom in željo, da bom takšna tudi kot mama - vesela in neobremenjena. In ko sem takšna to čutijo tudi drugi, takrat tudi sonce razkrije meglo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar