Novoletni aranžma

Vikend je minil v duhu ustvarjalnosti in vprašanj o prihodnosti. Sneg me je navdal z nenavadno energijo in končno sem ustvarila triptih z oljnimi barvami. Ker se suši in je potrebnih nekaj popravkov, bom svojo umetnino pokazala ob drugi priložnosti.

Z I. sva se ta dva dneva resneje pogovarjala o otrocih. Malce me je strašila misel, da sem morda noseča, a očitno je moja bolezen v prejšnjih dnevih zmešala hormone in s tem tudi misli. Bolj kot sem razmišljala o materinstvu, bolj sem se na to idejo privajala. Z I. sva šla v dežurno lekarno, ker naju je oba mučila radovednost. Test je bil negativen, a potihem priznam, sva bila kar malo razočarana. Čeprav trenutno ne razmišljava, da bi načrtovala otroka, pa sva spoznala, da sva nanj pripravljena bolj kot sva mislila. Prvič sva se soočila s trenutkom, ko sva si dejansko lahko predstavljala kaj bi to pomenilo.

Ves ta čas sem ob I. občutila skrbnost, toplino, občutek povezanosti ... da sva na svetu le on in jaz ter kup snega. In ni pomembno, če se bo ta občutek kje porazgubil, kot je pri meni v navadi ... pomembno je, da je bil in sem ga zaznala.