sreda, 29. september 2010

Jesenske barve v umetnosti

Prihaja čas toplih barv, toplih prostorov, toplih kakavov in toplih šalov. Prihajajo rumene, zelene, rdeče barve, pisanost tkanin in barvitost srca. Večina mojih slik nosi tople barve že od nekdaj. Nikoli nisem marala temnih prostorov, temnih oblačil in temne umetnosti. Nasprotno me je navduševala abstraktna umetnost in impresionizem, ki je pomenil zaton temnih tonov in dal poudarek barvam, kot jih vidimo v naravi.
Takole pa sem končno zapolnila svojo prazno steno ...

torek, 28. september 2010

Slovenija - dežela lepot

Vedno znova me očara Slovenija s svojo raznolikostjo. Tokrat sem se podala na primorski konec, v vas Goče, ki je v celoti ohranjena kot kulturni spomenik. Očarana sem bila nad kamnitostjo hiš, kjer se je zdelo kot bi nekdo ustavil čas. Hiše so pokrite s korci, v vasi pa je ohranjenih kar 65 velbanih vinskih  kleti, kjer so tla še danes takšna kot pred desetletji, prekrita le z zemljo.
Tam sem bila prvič, a vsekakor ne zadnjič.






torek, 21. september 2010

Popotovanje

Te dneve nisem dovolj aktivna v pisanju blogov, razlog pa je, da sem precej zasedena z načrtovanjem dopusta, ki sledi  čez natanko 10 dni. S prijateljico se odpravljava na desetdnevno potovanje po južni Španiji in južni Portugalski. Rezervirali sva letalske karte in prenočitve, sedaj pa naju čaka le še praktični del :)

Kolikor poznam Španijo, naju verjetno čaka precej živahno potovanje v smislu španske "cepljenosti" proti hitrosti in njihovega neznanja tujih jezikov. Bolje bi bilo, da bi potovanje vzeli kot izziv v smislu ali nama bo uspelo obiskati vse kraje v določenih terminih?
Se pa že neznansko veselim - odklopiti misli od službe in zamenjati okolje, da se bom lahko vrnila z novo energijo in moda prevzela nekaj španske umirjenosti, ki morda niti ni tako napačna v tem ponorelem svetu, kjer mora vse biti narejeno takoj.
Tranquila, kot bi rekli Španci. Počasi, umirjeno ...



I. in jaz na mostu

torek, 14. september 2010

September

September je nori mesec vsako leto. Je čas rojstnih dni, službenih izletov in odločanj o aktivnostih, ki jih bom obiskovala skozi leto. Vsak september premlevam ali bi obiskovala že ustaljene dejavnosti ali bi se odločila za kaj novega, na koncu pa ugotovim, da vsega ne zmorem in sta dve aktivnosti povsem dovolj. Ker sem zapečkarica in rada preživljam popoldneve doma, me tekanje od ene aktivnosti k drugi utruja in obremenjuje.

Letos sem si zadala obiskovanje nadaljevalnega tečaja nemščine in badminton. Trebušni ples, ki sem ga obiskovala lani so po šestih mesecih ukinili, ker je bila premajhna skupina in bi se morala voziti v Ljubljano, kar pomeni, da bi mi vzelo veliko časa. Dokler je jesen še gre, ko pa nastopi zima je žal problematičen sneg in vožnja z avtomobilom. Vem, da cestne razmere ne bi smele biti merilo oz. ovira, pa vendarle v blokovskem naselju ni prijetno priti ob večerih domov in ugotoviti, da so vsa parkirišča zasnežena in zasedena.
Morda pa le ne bi smela tako komplicirati in bi zadeve postale enostavne. Ampak to potem nisem več jaz …

Oh ta september, ki naznanja tudi konec pohodne sezone v visokogorju, vsaj zame. Tudi krave so v soboto odhajale iz počitnic nazaj v dolino. Ja ja, vsekakor je konec poletja.




nedelja, 5. september 2010

Moreči dnevi

Zadnji dnevi so precej moreči in muhasti, tudi vreme se spreminja iz ure v uro kakor tudi I. razpoloženja. Vse to vpliva na moje počutje precej obremenilno. I. še vedno ni našel službe, septembra bi moral opraviti dva izpita za faks, pa ni odprl niti strani zapiskov, kar pomeni, da bo študij zopet prestavil v nek nedoločen čas. Ne kaže nobenega pretiranega interesa za karkoli, vse mu je odveč ... bil bi doma pred televizijo ali pa odšel na morje za dlje časa. Vse to me počasi nervira, ta otopelost, apatičnost ... danes sva se po mojem moledovanju odpravila v Kamnik na kavico. Že tako je bilo mučno, ker se mu ni dalo govoriti, potem pa v kavarni nisva bila niti postrežena in sva po desetih minutah odšla domov brez kave. Očitno nama tudi kava v Kamniku ni bila namenjena. Vseeno sem uspela narediti nekaj fotografij, kajti Kamnik je čudovito mesto za fotografiranje.
Upam, da kmalu pridejo lepši dnevi in jesenske barve.



petek, 3. september 2010

Kopanje v dežju

Bil je eden zadnjih lepih, toplih, poletnih vikendov na morju. V Sloveniji je deževalo, na Krku pa smo imeli le pol urni naliv. Z I. sva se ravno odpravila na plažo, ko so se naredili črni oblaki in so vsi bežali domov. Midva pa se nisva dala in sva pospravila stvari pod drevo ter se kopala v dežju. Bilo je fantastično. Morje se je po rahlem valovanju povsem umirilo, umirjene pa so bile tudi moje misli ... prepuščene trenutkom in navdušenju ob opazovanju in čutenju dežnih kapelj.
Pogrešala sem morje, ker nisem imela dopusta več kot štiri dni v juniju. Lepo je konec avgusta, ko zorijo fige in grozdje poganja svoje jagode, ljudi ni veliko in mesto je mirno. Kmalu načrtujem večje potovanje, a kaj več o tem čez kakšen mesec.